Investitorjem na finančnih trgih leto 2022 ne bo ostalo v dobrem spominu. Soočali so se s številnimi izzivi, ki so jih narekovali povišana inflacija, monetarno zaostrovanje centralnih bank, geopolitična trenja in upočasnjevanje ekonomij… Vse to se je odražalo v padcih vrednosti njihovih finančnih portfeljev, ki so bili sestavljeni iz delnic, obveznic ter denarnih in kripto valut. Na drugi strani nas je leto 2022 podučilo, da je v takšnih letih »pretresov« in vzponov inflacije, dobro biti prisoten v ameriškem dolarju, ki je še vedno »rezervna« valuta sveta ter v zlatu in surovinah, ki beležijo pozitivne vrednosti.
Pričakovano je, da se z letom 2023 obdobje izzivov ne bo končalo, saj gre v tem obdobju iskati leto velikih sprememb, a tudi priložnosti. Eno izmed velikih »zgodb« prihodnjega leta utegneta spisati zlato in srebro, zaradi 8 razlogov, ki jih navajam v nadaljevanju.
Inflacija
Inflacija, ki se kaže skozi povišane cene izdelkov in storitev, močno draži naša življenja. Glavni krivec za vzpon inflacije lahko iščemo v pretekli monetarni politiki centralnih bank, začetek rusko-ukrajinske vojne pa jo je le še dodatno okrepil. Ukrepi centralnih bank bodo uspešno »zavrli« rast inflacije na kratek rok, vendar se je ob tem dobro zavedati valov inflacije, ki bodo še sledili v prihodnjih letih. Ob tem si je dobro pogledati primer iz 70-ih let, kjer sta prvemu, sledila še 2, večja inflacijska cikla. Zlato se je v inflacijskih ciklih zelo dobro odrezalo. Njegova cena je ob začetku drugega inflacijskega cikla leta 1972 znašala cca. 50 USD/unčo, ob koncu tretjega inflacijskega cikla 8 let kasneje, pa je zlato doseglo rekordno vrednost pri 850 USD/unčo.
Slika1: Inflacijski cikli v 70-ih letih
Stagflacija na vidiku
Glede na napovedi analitikov, obstaja zelo velika možnost, da se zgoraj omenjeni povišani inflaciji, v prihodnjem obdobju pridruži stagnacija v gospodarstvih. Omenjeno obdobje poznamo kot stagflacijo. V kolikor se to obdobje izkaže za resničen in nato tudi realiziran scenarij, potem bo to obdobje predstavljalo največje priložnosti tako za zlato in kot tudi surovine, kjer eno izmed glavnih predstavlja tudi srebro.
Slika2: Donosi naložb v času stagflacije
Nakupi centralnih bank
V času ekonomskih in geopolitičnih trenj ter inflacije, se k zlatu vedno znova zatekajo tudi centralne banke, saj ga pojmujejo kot zaščito premoženja in valut. Podatki organizacije World Gold Council (WGC) kažejo, da so centralne banke v 3. četrtletju 2022 kupile 399 ton zlata in pomeni 341% vzpon nakupov, ki so jih centralne banke primerljivo opravile v enakem obdobju prejšnjega leta. Tako visokega vzpona nakupov zlata iz strani centralnih bank nismo zabeležili vse od leta 1967.
Trge zlata je v mesecu decembru osupnila tudi novica, da je Kitajska meseca novembra med svoje uradne zlate zaloge dodala 32 ton zlata. To ne bi bilo nič presenetljivega, če Kitajska tega ne bi storila prvič po septembru 2019. Kitajska že dolga leta »prikriva« svoje neuradne zaloge sveta, to pa je še posebej zanimivo ob dejstvu, da je tudi največja država proizvajalka zlata na svetu, ki zlata že dolgo ne izvaža več.
Zniževanje obrestnih mer centralnih bank in padec dolarja
Leto 2022 je ponudilo najostrejše in hitrejše dvigovanje obrestnih mer ameriške centralne banke v zadnjih desetletjih. Dvigovanje obrestnih mer se bo v ZDA v letu 2023 končalo, čas pa bo pokazal, kdaj bodo banke v izogib večji recesiji nato ponovno primorane zniževati obrestne mere. Omenjen scenarij utegne vplivati na padec vrednosti dolarja, ki se trenutno nahaja v 3. večjem bikovskem trendu od leta 1973. To bi povzročilo dodaten pospešek pri rasteh vrednosti plemenitih kovin, ki običajno negativno korelirajo v primerjavi ameriškim dolarjem.
Rastoči dolgovi
Vsi zavedamo, da naš finančni sistem temelji na dolgovih, zato se upravičeno sprašujemo, kako bodo ta dolg naslednje generacije zmožne povrniti. Ob rastočih cenah zadolževanja gospodinjstev, finančnih institucij in držav, se povečujejo tudi dolgovi. Zanimiva novica prihaja iz strani Banke za mednarodne poravnave (BIS), ki jo pogosto razglašamo za »centralno banko vseh centralnih bank«. BIS je pred kratkim razkrila, da imajo različne »nebančne« finančne institucije kot so pokojninski skladi in zasebna podjetja po svetu, več kot 80.000 milijard dolarjev skritega, zunaj bilančnega dolga v obliki valutnih zamenjav FX. Objava je seveda pretresla delniške trge, tudi ob dejstvu, da morajo omenjene institucije refinancirati 64.000 milijard ameriških dolarjev teh poslov, že v naslednjem letu. Težave pri tovrstnih refinanciranjih v letu 2023 bi lahko povzročil takojšnje bankrote finančnih institucij ter s tem sistemske zlome.
Ob tovrstnih »nenadnih«, finančnih pretresih, investitorji iščejo varen pristan premoženja, ki jim vzbuja dodatno zaupanje in likvidnost. V takšnih primerih zlato postane za investitorje prva in najbolj zaupanja vredna naložba.
Negotovost v svetu
Izzivi in negotovosti, ki smo jim bili priča v letu 2022, nas bodo spremljali tudi v letu 2023. Obstoječi ukrepi centralnih bank in držav, bodo začeli kazati podobo v letu 2023. Upočasnjevanje ekonomij bo v prvi polovici leta ustvarjalo pritisk na sprva nižje cene surovin, višjo brezposelnost in v najslabšem primeru tudi na prihod recesije. Za investitorje bo čas makroekonomskih tveganj pomenil dodatne skrbi po zaščiti premoženja in iskanju optimalnega portfelja. Zlato bo tudi v tem obdobju predstavljalo ključen element zaščite premoženja. Po podatkih organizacije World Gold Council je zlato v 5-ih izmed zadnjih 7 recesij ustvarjalo pozitivne donose.
Surovinski super cikel
Surovine so bile dolga leta izredno zapostavljen sektor, njihove nizke cene pa so nam zagotavljale nemoten gospodarski razvoj in poceni življenje. Zdi se, da se nahajamo na preobratu, ko prihaja do ponovnega prevrednotenja stvari okoli nas, surovine pa začenjajo svoj nov super cikel. Leto 2022 bodo tako najverjetneje zaključile kot najuspešnejši naložbeni razred, a to je šele začetek. Čeprav je njihovo napovedovanje cen kratkoročno zelo nepredvidljivo, pa je dolgoročna slika čisto drugačna in nadvse predvidljiva. Brez ključnih surovin ni in ne bo napredka in razvoja.
Ponudba in povpraševanje
Cene surovin v nasprotju s finančnimi trgi opravljajo ekonomsko funkcijo uravnovešanja ponudbe in povpraševanja, kar se posebej kaže tudi v cikličnosti. Dolgoročne težave z oskrbo oz. ponudbo se razrešujejo leta. To bo posebej vidno pri srebru, ki lahko postane velik zmagovalec prihodnjega obdobja. V pospešenem iskanju »cenejše« energetske oskrbe in prihodnjega »zelenega« razvoja, bo prav srebro igralo izjemno vlogo, da o uvedbi infrastrukture 5G, naraščajoče stopnje preboja električnih vozil, sektorju potrošniške elektronike in medicine, ne govorim. Zakaj bi lahko ravno leto 2023 postalo leto srebra, pričajo najnovejše informacije o ponudbi in povpraševanju po srebru.
Po napovedih organizacije The Silver Institute, bo povpraševanje po srebru leta 2022 doseglo rekordno skupno vrednost, zaradi novega, višjega obsega industrijskega povpraševanja ter povpraševanju po nakitu, srebrnini ter investicijskih naložb. Zaradi stagnirajoče ponudbe na drugi strani, bo svetovni trg srebra leta 2022 zabeležil velik primanjkljaj, ki bo trenutnih ocenah znašal kar 194 milijonov unč srebra. Gre za zgodovinsko tržno neravnovesje, nazadnje videno v 90-ih letih. Ta vrzel med ponudbo in povpraševanjem, ki se bo zanesljivo nadaljeval tudi prihodnja leta, pa bo lahko velik razlog za skok cene srebra, že v letu 2023.
Slika3: Vrzel med ponudbo in povpraševanjem po srebru
Glede na vse dejavnike smo za leto 2023 na področju naložb v zlato in srebro lahko zelo optimistični, a ob zavedanju, da moramo biti v teh turbulentnih časih vedno pripravljeni na nenadne spremembe in vselej prisotne kratkoročne nihaje. Menim, da obe plemeniti kovini, zlato in srebro za prihodnost predstavljata izjemno kombinacijo zaščite premoženja in potenciala v rasteh vrednosti, zato (dodatnega) nakupa pa ob vstopu v leto 2023 ne gre odlašati.
Verjetno se ena izmed najboljših strategij v tem trenutku glasi: Buy Gold and Wait, Don’t Wait to Buy Gold. (»Kupi zlato in čakaj, ne odlašaj z nakupom zlata!«).
Peter Herman, finančni svetovalec